Čarobni svet školjk

Za vse obalne turistologe in ne le te: v Piranu so odprli novo razstavo imenovano "Čarobni svet školjk". Zbirka je res osupljiva. Vhod do zbirke se pa nahaja v podhodu pri Hotelu Tartini. Jih moram pohvaliti, da so pripravili tudi liste s prevodi v angleški, italijanski in nemški jezik. Vstopnina? 4 €. 3 € za študente, upokojence in skupine. Priporočam.

Čas za počitek, načrte in trženje...

 

Dragi morebitni bralci tega bloga, poletna polovica leta se definitvno preveša v zimsko polovico in v turizmu, vsaj v krajih kjer živim, je to tako, da se poleti veliko dela in kasira šolde, zima je pa pravi čas za počitek, za polnjenje baterij, pa tudi za dve posla radi pomembni reči... za priprave na novo sezono ter za trženje.

V naslednjih mesecih je dobro pripraviti načrte za leto 2012. Sam se tega lotevam ravno s pisanjem tega bloga. In dobro se je posvetiti trženju. Dandanes, ko je postal internet tako pomemben medij pri trženju, je zima idealno obdobje za osvežiti vsebine na internetu. Če kakega bralca zanima kaj več specifično o trženju turističnih storitev na italijanskem trgu, priporočam ogled strani www.na-poti.si, kjer je možno najti več konkretnih informacij, kako oglaševati na nekaj zelo obiskanih straneh na tem trgu.

No in obdobje pred nami je sigurno najbolj uporabiti za počitek in polnjenje baterij. Že leta zdaj se sprašujem, na kak način bi se začel ukvarjati z wellness turizmom, dejavnosti, ki je prav komplementarna poletnemu turističnemu vodenju.

Zgornja (ne preveč posrečena) slika je pa danes nastala na sprehodu po Strunjanu, kjer so med drugim imeli fešto kakijev in moram reči, da jim je z leti uspelo narediti prav konkretno fešto. Komaj našel parkirišče...  

Padna, vsaka čast!

Tokrat pohvala Padni, tistim, ki se tam angažirajo v turizmu in pa Atlas Expressu, ki stoji za organizacijo izleta, ki sem ga doživel danes. Res tudi, da je bilo vreme prekrasno in to močno olajša izvedbo kateregakoli izleta. 
Ko smo s skupino prišli v vas, so gostje imeli na izbiro kar štiri različne štante, kjer lahko pokusijo razne lokalne dobrote. Kar je za pohvaliti je tudi to, da je agenciji uspelo povezati različne interesne skupine (zabavno, koliko jih je lahko v eni malo Padni!) in predstaviti eno vas tako, da v očeh obiskovalca izpade, da je vas ena složna celota, kjer vse teče gladko... In v Padni je praktično tudi to, da se gostje tam ne morejo izgubiti, zato se lahko skupini mirno pusti, da se sprehaja po vasi in okuša, kaj imajo tam ponuditi... Urškin Balkon, Cerkev Sv. Blaža, Turistično društvo, Istranova...
Med dobrotami, ki sem jih sam poizkusil so bile... miške, rižev narastek, figova pita, jabolčna pita, par fet pršuta in še en fin sendviček... So pripravili pa še marsikaj, kar je bilo že samo za videti fino...
Gostje so bili naravnost očarani... nekaj bi jih kar tam ostalo. Če gre tako dalje, kot je šlo danes, bo v Slovenski Istri z leti morda še problem, da bo turistov preveč...

Korenček za restavracijo v Lipici

Na Turistici na enem predavanju so nas enkrat naučili, da sta dva načina, kako lahko trmastega osla kam premaknemo. Lahko mu ponudimo korenček, lahko ga pa tolčemo s palico. Korenček simbolizira nagrado in motivacijo. Palica kazen in strah pred kaznijo. Sam sem v korenček fan klubu.
Ne vem, zakaj smo ljudje toliko bolj nagnjeni h kritiziranju in tako težko damo kako pohvalo od sebe. In če bi se v temle blogu lotil kritiziranja, verjemite, bi se našlo kaj. A bom raje poizkusil napisati kako pohvalo, kadar se mi na terenu zgodi kaj lepega.
Danes gre tako korenček restavraciji Maestoso v Lipici, kjer sem imel z eno skupino zakusko pršuta in terana. In so tokrat vse fino pripravili, pa porcije za vegetarijance, pa porcije brez glutena... pa za enega lačnega vodiča so lepo poskrbeli... in eni dve mladi natakarici sta delali prav dobre volje. Nisem še točno skopčal zakaj, ampak ugotavljam, da imam veliko spoštovanje do natakarjev, ki z veseljem opravljajo svoje delo.  

Hahaha... pa še dva štosa, ki jih povem gostom na poti gor... škoda, da je kraljica svojega lipicanca pustila v Lipici, ker če bi ga vzela v London in nanj postavila svojega moža, bi imela tako princa na belem konju kar doma. Pa veste s kakšnim kompromisom rešiti spor med tistimi, ki bi radi večje golf igrišče in tistimi, ki pravijo, da ta teren rabijo konji? Bi morali začeti uvajati polo...  
In ja, vem, da tole gor ni osel.

Lep pozdrav,
Demc

Ferragosto je šel...

Tako, ferragosto je za nami, v Izoli bo ta konec tedna ribiški praznik, tako da lahko rečemo, da se poletna sezona preliva v njen zaključni del. Bral sem, da se hotelirji hvalijo, da je bila sezona dobra, da so zadovoljni. Le julijsko vreme jo je zagodlo. Sem pa v Financah bral tudi, da je povečano število prenočitev bolj posledica krize in nemirov v Grčiji in na severnoafriški obali, kot pa nekih domiselnih tržnih prijemov slovenskega turizma. Manevrskega prostora je torej še dosti.

Glede lokalnih turističnih vodenj sem pa ugotovil nekaj, česar se nisem toliko zavedal prejšnja leta. Julija in avgusta je vodenj manj. Saj je logično, ljudje gredo na počitnice individualno, z družinami, ne toliko v skupinah. Šolarski, upokojenski in sindikalni izleti so pomladi in jeseni, tako da se septembra obeta spet nekoliko več dela. Še sreča, da prihajajo ladje v Koper. In Poljaki v Piran.

Od tega poletja imamo na Obali tudi zanimivo dodatno turistično ponudbo. Izlet s citroenovim spačkom po istrskih cestah. Koštabona, Krkavče, Padna... Sem poizkusil, z odprto streho, in mi je bilo všeč. Za več informacij si pa lahko ogledate stran: www.laganini.si

Na strani turista

Zaradi dveh neuspelih poizkusov, da bi naredil izpit za turistične vodiče na GZS (in preden se lotim tretjega), imam to poletje (žal?) več možnosti, da se s turizmom ukvarjam bolj na način, kot to počnejo turisti sami in ne turistični vodiči.

Skale. Sonce. Veter. Morje. Brisača, kapica, kopalke, krema za sončenje, plastenka vode. No, če takole pogledam, mi sploh ni hudega. Dovolj, da za nekaj časa neham tuhtati, od česa bom živel novembra. Jadrnice na horizontu, lesketanje sonca v valovih, galebi...

Čakam le, da me prime, da grem plavati. Plavanje je zdravo. Če se ne pretirava, seveda. Jaz navijam bolj za rekreativno, skoraj upokojensko plavanje. In ne grem prav daleč. Raje plavam gor in dol in vsake toliko pokukam, da mi ni kdo sunil brisače.

In čakam. Da kdo pokliče. Ali da pošlje mail (telefona in računalnika nimam s sabo na plaži, brez skrbi). Če pa slučajno potrebujete ali poznate koga, ki potrebuje bolj ali manj izkušenega lokalnega vodiča po Slovenski Istri v slovenskem, angleškem, italijanskem ali nemškem jeziku, pa lahko kontakt najdete, če kliknete tukaj.

Pa lepo poletje!

Vodniške licence. Še sreča, da so tudi lokalne...

Tokrat gre moja zahvala Turističnemu združenju Portorož, ki vsako leto organizira seminar za lokalne turistične vodnike in pa Miranu, ki ima čez velik del praktičnega vidika tega seminarja. Pred dvemi leti sem se namreč skoraj slučajno prijavil na ta seminar, ga opravil in se navdušil nad delom lokalnega turističnega vodnika, ki med drugim trenutno predstavlja poglavitni vir mojih dohodkov. S časom se je pojavila potreba po nadaljnem izobraževanju ter licencah in tako sem se lotil opravljanja izpita za vodnike na Gospodarski Zbornici Slovenije (GZS) in trenutno se ravno borim z njihovimi mlini na veter v upanju, da bo to čim prej za mano.

V primerjavi z izpitom za lokalne turistične vodnike je izpit na GZS veliko težji. Potrebno je narediti kar zahtevno seminarsko nalogo, se naučiti približno 150 bolj ali manj težkih vprašanj in se potem še dobro naučiti praktično voditi na terenu, kar trenutno pomeni na Gorenjski. In ravno včeraj sem prvič padel na teoretičnem delu tega izpita.

Pred kakim letom sem opravil tudi izobraževanje za opravljanje tega izpita pri Iztoku Bončini, katerega moram tudi pohvaliti za kakovostno in zanimivo izpeljan tečaj. Iztok je eden od tistih, ki je sodeloval pri nastajanju tega izpita na GZS in je takrat razložil, da je eden od poglavitnih razlogov, zakaj je ta licenca sploh nastala ta, da je to neke vrste filter, ki naj bi večal kakovost turističnih vodnikov v Sloveniji tako, da omogoča delo le strokovno podkovanim vodnikom in ga onemogoča tistim, ki niso dovolj strokovni. 

In s tem se strinjam. Delo turističnega vodnika je odgovorna reč, za katerega je potrebno veliko znanja, organizacijskih veščin in potrpljenja. Je pa tudi res, da vse to daje temu izpitu na GZS pridih neke resnosti in zateženosti, ki lahko kakega začetnika, ki razmišlja o tej dejavnosti, tudi odvrne od tega, da bi se izpita sploh lotil.

Še dobro torej, da se je nekdo v Sloveniji domislil izpitov tudi za lokalne turistične vodnike. Ta, ki sem ga sam opravil, je bil izjemno zanimiv, spoznal sem nekaj prav prijetnih ljudi in odkril marsikaj o krajih kjer živim. Nisem bil pod velikim stresom, da tečaja ne bi naredil, poleg strokovnosti in odgovornosti je bilo pa poudarka tudi na sproščenosti in zabavi. In o čem že sploh turizem gre? 

Če se dandanes torej lotevam zahtevnega izpita na GZS je to predvsem zato, ker sem veselje do tega poklica dobil na zelo zabavnem seminarju za lokalne turistične vodnike. In če kak bralec tega bloga kje razmišlja, da bi se lotil te dejavnosti, mu moja malenkost svetujem, da se najprej loti (če je možno, seveda) lokalne licence. 
No, lahko se pa tudi motim. 

Lep pozdrav! Demc

Pohvala Blejskemu gradu

V teh aprilskih dneh sem se odpravil na izlet po Sloveniji, med drugim tudi raziskati nekaj krajev, za katere lahko kaj kmalu pride prav, da vem kaj več o njih. Ne vem, zakaj imamo ljudje to čudno navado, da zelo hitro začnemo kritizirati, pohvale nam gredo pa bolj težko z jezika, toda tokrat bom naredil ravno to, izmed več krajev kjer sem te dni bil moram prav posebej pohvaliti turistične delavce, ki sem jih srečal na Blejskem gradu (menda se piše z veliko začetnico?).
Na vhodu sva tako dva turistična vodiča povedala, da smo si prišli grad pogledati zato, ker se mora eden od naju pripraviti za bližnje vodenje ene skupine na Bledu. Pokazal sem svojo licenco za lokalnega vodnika in dečko na blagajni naju je pustil notri brezplačno. Nama je zaupal in hitro doumel, da je to tudi za njihovo dobro. V muzeju naju je tamkajšnji kustos potem prijazno nagovoril in ko sem njemu le omenil, da se pripravljamo za bodoča vodenja, si je vzel kake pol ure časa in razložil o vsaki sobi v muzeju posebej. Podobno so si čas vzeli v grajski kleti (le teorija, nič prakse!) in v tiskarni. Vreme je bilo krasno in vtis, s katerim sem odšel iz grada je bil zelo dober.
Kasneje še odlično kosilo pri Tomiju, Camping Bled in od tokratnega izleta moram tako prav pohvaliti gostoljubnost, ki sem jo tokrat doživel na Bledu. Kar čisto povsod v Sloveniji le ni pravilo. Pa lep pozdrav.  

Obeti za sezono 2011

Zaenkrat vse kaže, da se nam obeta dobra turistična sezona 2011. V Evropi so se že nekako začeli pobirati po recesiji, vendar se niso še toliko, da bi na veliko potovali na drugi konec sveta, okoliščine ki so za naše kraje ravno pravšnje. Tu je potem še dogajanje v Severni Afriki, ki bo sigurno manj obiskana; in pa opazen trud tako STO-ja kot zasebnih podjetij pri turistični promociji; ter še zelo povečan obisk v Luki Koper. Prve grobe ocene napovedujejo v Sloveniji in na Hrvaškem celo med 10% in 20% višji obisk kot lani. Do prvega pokazatelja, velike noči, je še dober mesec.
Na tolikšen obisk se je potrebno pripraviti. Se držati v dobri formi, narediti še kak izobraževalni tečaj, začeti počasi z oglaševanjem in še marsikaj. In si potem v sezoni narediti zalogo za zimo. Ne da bi se pozabili po poti tudi zabavati, seveda.
Po Murphyju gre seveda vedno lahko kaj narobe. Sam sem za vsak slučaj že posadil krompir na njivi. Nikoli ne veš. A upajmo na boljše. Zato vam vsem "turističnim delavcem" želim uspešno sezono 2011.

Lep pozdrav, Demc

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva, je krasen primer dodatne turistične ponudbe, ki je okoljsko in družbeno vzdržno naravnana. Parenzana je rekreacijska steza, ki je rezultat mednarodnega projekta in sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Gre od Trsta do Poreča, po poti železniške proge, ki je tod nekoč potekala in po kateri današnja rekreacijska steza tudi nosi ime. Okoljsko je vzdržna zato, ker je velik del poti za motorizirana vozila zaprt, družbeno pa zato, ker občinam, kjer poteka, ne predstavlja velikega stroška, ker nudi priložnost za sproščeno druženje in ker med sabo na prijeten način povezuje tri narode, ki so bili in so še vedno med sabo pogosto bolj ali manj sprti. Kot taka na tem območju predstavlja možnost za boljše sožitje v bodočnosti.

Z vidika turizma je Parenzana odlična dodatna ponudba za goste, ki se nahajajo v tem delu Istre. Omogoča namreč brezskrbno sprehajanje, pohodništvo, tek, rolanje, kolesarjenje in še kaj... Poteka večinoma po slikoviti pokrajini, ponekod ob morju, ob solinah, skozi tunele, drugod v bližini zanimivih istrskih vasi in starih mestnih jeder. Poleg rekreacije omogoča tako tudi spoznavanje podeželja, kmetijstva, narave in pestre lokalne zgodovine. Na Parenzani srečamo tako domačine kot turiste različnih narodnosti, ki pa jih vse združuje rekreacija in trud za zdrav način življenja.

Če se torej nahajate v krajih kjer poteka ali če poznate koga, ki se tja odpravlja, je kak poldnevni izlet po poti zdravja in prijateljstva nadvse priporočan.

Lep pozdrav, Demc

Mnenje bralcev bloga o nadaljnjem razvoju turizma v Sloveniji...

Razvoj turizma na nekem področju nosi s seboj tudi povečano število tujih obiskovalcev na tem področju. Običajno to velja za nekaj zaželjenega, ker več turistov pomeni več prihodka, nosi pa razvoj turizma s seboj lahko tudi negativne posledice. Nekaj takih primerov, s katerimi se srečujemo tu na Obali je, da poleti kdaj ni možno najti enega samega prostega parkirišča, da so dolge vrste na blagajni v trgovini, ali pa da se naleti na horde radovednih turistov v kakih najbolj čarobnih kotičkih, ki jih običajno poznamo le domačini. 

Na turističnih šolah v zadnjih letih veliko govorijo o različnih tipih turizma in običajno učijo tako, da za "slabega" velja masovni turizem, za zaželjenega pa bolj individualni turizem, naravnan na ekološko osveščenost in dolgoročni razvoj destinacij. Tu se običajno govori o trajnostnem turizmu.

Sam že vrsto let delam v turizmu in izgleda, da se bom tudi v bodoče bavil z razvojem tega področja. Zavedam pa se, da smo ljudje različni in da imamo na turiste tudi različne poglede. Zato bom na tem blogu občasno objavljal ankete, ki bodo bralcem pomagale pri temu, da ugotavljajo kakšnega turizma si v Sloveniji sploh želimo...

Anketa se nahaja v zgornjem desnem kotu tega bloga in prva bo trajala do konca marca. V tokratni anketi je možno izbrati le en odgovor.

Hvala in lep pozdrav,

Demc

Pohodniški turizem na slovenskem

Pohodništvo je ena izmed najbolj zdravilnih oblik rekreacije. Kuri kalorije, uravnava krvni tlak, odganja stres in ima še sto drugih ugodnih vplivov na telo. Zaradi tega je odlično zdravljenje za celo vrsto sodobnih civilizacijskih bolezni, ki so med drugim v zahodnem svetu, žal, v porastu. Obstaja pa velika verjetnost, da jih bo med tistimi obolelimi, ki se bodo odločali za bolj zdrav način življenja, veliko takih, ki se bodo, ali so se že, začeli ukvarjati s pohodništvom.

Slovenija ima naravnost idealne pogoje za gojenje te oblike rekracije. Veliko gozdov, raznolike in slikovite pokrajine, označene poti, evropske pešpoti, pohodniška in planinska društva in združenja, prenočitvene zmogljivosti za pohodnike, razvito kulturo pohodništva...

Iz vidika turizma je to za Slovenijo velika priložnost. Zelo tudi sovprada z ekološkim in trajnostnim turizmom, za kakršnega naj bi se po novem vedno bolj odločali. Načinov za promocijo pohodniškega turizma je veliko, ideja, ki se mi pa je porodila ob pisanju tega članka in reč, ki jo v hotelih tule na Obali nekoliko pogrešam je, da bi lahko bili organizirani pohodi po slikovitih poteh v okolici del dodatne ponudbe vsakega nekoliko večjega hotela.

Švedski emitivni turistični trg - drugi del

...turisti iz Švedske so, če nadaljujemo, večinoma tak tip gostov, kakršnih si je za želeti. Običajno prijetni, olikani in razgledani ljudje, ki znajo med drugim tudi zelo ceniti tip turizma, kakršnega naj bi se Slovenija baje v bodoče rada šla; to je ekološko in trajnostno naravnani turizem. 

Na svoj denar sicer skrbno gledajo, a so ga pripravljeni potrošiti tudi nekoliko več, če ocenijo, da ima nudena storitev ugodno razmerje med ceno in kakovostjo. Takšni gostje ponudnike posredno tudi prisilijo, da se tej trudijo za boljšo kakovost svojih storitev. Sicer je pa dobro znano, da imajo Švedi visok življenjski standard in dobro kupno moč. Globalna ekonomska kriza njihove države ni tako močno prizadela, kot je nekatere druge in bili so med prvimi, ki so se začeli konkretno vleči ven iz recesije.

Največjo promocijo slovenskega turizma na Švedskem je pa zadnje čase nedvomno dosegla Tina, ko je Pernilo prehitela za tistih pičlih devet stotink. Bravo Tina!

Švedski emitivni turistični trg

Po spletu okoliščin sem se danes lotil raziskovanja, kakšen je za slovenski turizem položaj s švedskim emitivnim turističnim trgom. Po ogledu strani slovenskega statističnega urada sem prišel do podatkov, da so Švedi v letu 2008 (novejših podatkov danes nisem našel) ustvarili 18.100 prihodov, ker je približno 1% vseh tujih prihodov. Trend v zadnjh letih pa je tak, da njihov obisk počasi in enakomerno narašča. Vtis, ki sem ga dobil po primerjavi s primerljivimi državami pa je, da je švedski tržni delež v slovenskem turizmu majhen in nedvomno manjši, kot bi lahko bil.

Nato sem si pogledal strani nekaterih največjih švedskih potovalnih agencij in poiskal, kaj tam ponujajo v zvezi s Slovenijo ter nekoliko presenečen ugotovil, da je nekateri sploh nimajo v arhivu, drugi pa premorejo kvečjemu kako Ljubljano ali Portorož, o termah, Postojnski in Škocjanskih jamah, Bledu in sto drugih zanimivostih pa nič!

Nekoliko me je začudilo, da je tako, zato ker sem dobil občutek, da je Slovenija kot turistična destinacija v zadnjih letih postala nekoliko bolj znana in se recimo na angleških spletnih straneh veliko najde o njej. Pa tudi dejstvo, da je na Švedskem kar številčna slovenska skupnost in da nihče ni naredil posla iz tega...

V enem popoldnevu raziskovanja sem tako prišel do (površnega) zaključka, da je švedski emitivni trg lahko niša in priložnost za razvoj slovenskega turizma. Je pa verjetno največja ovira pri tem najti kader, ki bi imel hkrati podjetniško žilico in znanje švedskega jezika...

Tiskovna konferenca STO Italija v Milanu

Od 17. do 20. februarja 2011 poteka mednarodni turistični sejem BIT Milano. Kak teden pred začetkom sejma je imela STO Italija tiskovno konferenco v Milanu. Na tej tiskovni konferenci je direktor STO Italija, Gorazd Skrt, predstavil nekaj podatkov, ki se mi zdijo zanimivi in ki bi utegnili biti zanimivi tudi bralcem tega bloga:

• italijanski trg je za Slovenijo na prvem mestu med emitivnimi trgi, Zanimanje za Slovenijo v Italiji narašča. Najbolj obiskano področje je Slovenska Istra, sledijo ji terme, na tretjem mestu so gore in jezera,
• spletno stran slovenia.info v letu obišče več kot 500.000 italijanskih obiskovalcev,
• glede na vprašalnike naj bi Italjiani Slovenijo na splošno ocenjevali z „odlično“ in „zelo dobro“,
• leto 2011 naj bi Slovenijo uvrstilo na mednarodni trg kot v ekološki in trajnostni turizem naravnano državo.

Pa še moji komentarji na to: dejstvo, da je Italija najpomembnejši emitivni trg za Slovenijo je krasno dejstvo za tiste izmed nas, ki smo odrasli na Obali in govorimo tekoče italijansko. V tem imamo veliko konkurenčno prednost pred ostalimi Slovenci. Za odnose med Slovenci in Italijani bi bilo potem najlepše, če bi oboji znali pomesti pod svojim pragom v zvezi z dogodki, ki so se zgodili pred, med in po drugi svetovni vojni. A verjetnost, da bi se to zgodilo v kratkem, je zelo, zelo majhna. Sam rečem, da sem rojen toliko po vojni, da nimam veze z raznimi -izmi, ki so se takrat dogajali.

Slovenia.info izgleda res krasna stran. Upam le, da ni stala dosti, dosti preveč. Če ni, je v redu.

In pa odločitev Direktorata za turizem, da naj bi se Slovenija usmerjala v ekološki in trajnostni turizem? Tega ne morem kot veselo pozdraviti. Upajmo, da bodo besedam sledila tudi dejanja. Predvsem taka, da bodo zasebna podjetja v turizmu motivirala, da bodo tudi ta začela vlagati v ekološki in trajnostni turizem. Ker naravni pogoji za to so v Sloveniji idealni.

Tako, pa dobro delo...

Dobrodošli v mojem blogu!

Namen tega bloga je objava člankov, ki imajo tako ali drugače veze s turizmom, področjem na katerem delam že vrsto let in trenutno kaže, da bo tako še dalje... Turizem je tudi panoga, ki postaja vse pomembnejša za Slovenijo in vedno več nas je, ki delamo na tem področju. In tem je tale blog tudi namenjen. Upam, da boste na teh straneh v bodoče našli kak zanimiv članek, komentarji so pa sploh dobrodošli!

Lep pozdrav,

Demc