Tokrat gre moja zahvala Turističnemu združenju Portorož, ki vsako leto organizira seminar za lokalne turistične vodnike in pa Miranu, ki ima čez velik del praktičnega vidika tega seminarja. Pred dvemi leti sem se namreč skoraj slučajno prijavil na ta seminar, ga opravil in se navdušil nad delom lokalnega turističnega vodnika, ki med drugim trenutno predstavlja poglavitni vir mojih dohodkov. S časom se je pojavila potreba po nadaljnem izobraževanju ter licencah in tako sem se lotil opravljanja izpita za vodnike na Gospodarski Zbornici Slovenije (GZS) in trenutno se ravno borim z njihovimi mlini na veter v upanju, da bo to čim prej za mano.
V primerjavi z izpitom za lokalne turistične vodnike je izpit na GZS veliko težji. Potrebno je narediti kar zahtevno seminarsko nalogo, se naučiti približno 150 bolj ali manj težkih vprašanj in se potem še dobro naučiti praktično voditi na terenu, kar trenutno pomeni na Gorenjski. In ravno včeraj sem prvič padel na teoretičnem delu tega izpita.
Pred kakim letom sem opravil tudi izobraževanje za opravljanje tega izpita pri Iztoku Bončini, katerega moram tudi pohvaliti za kakovostno in zanimivo izpeljan tečaj. Iztok je eden od tistih, ki je sodeloval pri nastajanju tega izpita na GZS in je takrat razložil, da je eden od poglavitnih razlogov, zakaj je ta licenca sploh nastala ta, da je to neke vrste filter, ki naj bi večal kakovost turističnih vodnikov v Sloveniji tako, da omogoča delo le strokovno podkovanim vodnikom in ga onemogoča tistim, ki niso dovolj strokovni.
In s tem se strinjam. Delo turističnega vodnika je odgovorna reč, za katerega je potrebno veliko znanja, organizacijskih veščin in potrpljenja. Je pa tudi res, da vse to daje temu izpitu na GZS pridih neke resnosti in zateženosti, ki lahko kakega začetnika, ki razmišlja o tej dejavnosti, tudi odvrne od tega, da bi se izpita sploh lotil.
Še dobro torej, da se je nekdo v Sloveniji domislil izpitov tudi za lokalne turistične vodnike. Ta, ki sem ga sam opravil, je bil izjemno zanimiv, spoznal sem nekaj prav prijetnih ljudi in odkril marsikaj o krajih kjer živim. Nisem bil pod velikim stresom, da tečaja ne bi naredil, poleg strokovnosti in odgovornosti je bilo pa poudarka tudi na sproščenosti in zabavi. In o čem že sploh turizem gre?
Če se dandanes torej lotevam zahtevnega izpita na GZS je to predvsem zato, ker sem veselje do tega poklica dobil na zelo zabavnem seminarju za lokalne turistične vodnike. In če kak bralec tega bloga kje razmišlja, da bi se lotil te dejavnosti, mu moja malenkost svetujem, da se najprej loti (če je možno, seveda) lokalne licence.
No, lahko se pa tudi motim.
Lep pozdrav! Demc
No, lahko se pa tudi motim.
Lep pozdrav! Demc
Ni komentarjev:
Objavite komentar