četrtek, 25. oktober 2012

Očarljivi Rovinj


13:30: podobno kot zadnjič za Opatijo, se moram tokrat pripraviti za spremljanje ene skupine do Rovinja. In bi se seveda spodobilo, da o Rovinju tudi kaj znam. Menda sem bil tu dvakrat v življenju.
No, ni mi hudega danes, ravno sem spil kavico v baru Riviera tule ob carinskem pomolu, vreme je sončno, toplo in tule vrtijo neko lounge muziko.
Kolikor se do zdaj spoznam na zgodovino Istre, mora biti zgodovina Rovinja sila podobna zgodovini Kopra ali Pirana, tu pa sem tudi zato, da odkrijem, kje se ta razlikuje. Zemljevid, vodnik Istre, fotoaparat in pot pod noge...










16:00: pred časom sem razmišljal, katero mestece na zahodni istrski obali mi je najbolj všeč in do danes je bil Piran na prvem mestu, vendar ugotavljam, da je Rovinj veliko bolj pisan, poleg tega se pa po uličicah najde veliko več trgovinic, gostilnic, galerij in vrveža kot v Piranu. In zdi se mi, da tudi manj pasjih kakcev.
Ugotovil sem, do kje se v Rovinj pride z avtobusom, kje so WC-ji, katero so najbolj zanimive ulice, tako da je naslednji korak branje knjigic o Rovinju. Sonce je že nizko, če hočem narediti še kako dobro fotko, boljše da se držim južne strani.







17:00: nič, dovolj za danes, svoje sem naredil, za silo vem, kako se orientirati s skupino turistov v tem mestu, imam še opravke doma, tako da se odpravljam proti avtu.
Je pa Rovinj vsekakor mesto, ki ga je vredno raziskati in kamor komaj čakam, da se vrnem. Tudi z več prostega časa...



petek, 5. oktober 2012

Koristno srečanje v Opatiji

 Panorama Opatije

4.10.2012, 12:15: čez manj kot dva tedna imam večdnevno vodenje neke skupine Italijanov in v programu je tudi Opatija, ki je pa ne poznam še dovolj dobro. Ni bilo druge možnosti, kot da se usedem v avto in se odpravim na teren. Tule poleg razgledne točke zdaj malo berem o zgodovini mesta in ugotavljam, da je veljala za "poletni Dunaj" in da je v času, ko so gradili portoroški Hotel Palace, tu stalo že kakih 12 hotelov.

Kip nimfe Pozdrav morju

Prvi hotel v Opatiji iz leta 1883

13:35: aah, pavza za kapučin. Ko se človek pripravlja za vodenje, je zelo pomembno med prvimi rečmi poiskati, kje se s skupino izstopi in kam lahko gre avtobus potem parkirati. To mi je zneslo ugotoviti dokaj hitro. In videti tudi kako desetino in več nemških in avstrijskih avtobusov.

Kakšna sreča! V kavarni sem srečal Silvijo, izkušeno hrvaško vodičko, ki mi je ob kavi razložila, kje in kako se naredi "giro" po Opatiji in tako je bila večina dela že narejenega! Škoda le, da je vreme slabo za fotografiranje.

Vodnjak Heliosa in Selene v Parku svetega Jakoba

Vila Angiolina, muzej turizma, v parku Angiolina

Kip Ribiča, točka kjer se mnogi slikajo

15:30: ko sem tako šetal gor in dol po Opatiji v iskanju lepote, sem počasi ugotovil, da je osrednji del mesta dejansko ena gromozanska betonska plaža. Zdi se mi, da mi to ni ravno najbolj všeč. No, turistom tega seveda ne bom pravil. Me je pa spomnilo to na naš Portobeton in pa na to, da je to mogoče v jugoslovanskih časih bilo pojmovano kot lepo in moderno?! No, ne vem, če je še vedno tako, ampak razmišljam, da obstaja verjetno veliko načinov kako polepšati take plaže. Ideja za arhitekte in oblikovalce?

Osrednja opatijska plaža

Štirje kvadratni metri olepšanega betona

18:30: no, poslikal sem, se nekoliko pripravil na vodenje tudi, tako da se za danes od Opatije poslavljam. Kaj bi pa še lahko počel tu? Če bi imel čas, denar in pravo družbo marsikaj seveda, tako me pa jutri čaka delo.

Vhod v Tantra lounge bar in na kopališče Lido

Zdaj pa "back on the road"...