Bohinj rocks

12:30 Po kake dveh urah in pol vožnje in ob poslušanju Hendrixa in Nirvane sem prispel do Bohinja. V soboto imam vodenje Bled - Bohinj; Bled sem letos že večkrat vodil, Bohinj pa še nikoli, tako da se je potrebno pripraviti. Sneg, mraz in še megla. Ni to za nas Primorce! In zaradi megle ne bom mogel niti Triglava fotografirati :-( No, zdaj se grem pa malo sprehodit po temle Ribičevem lazu tik ob Bohinjskem jezeru...

14:00 Aah, pavza! Sem si privoščil ene palačinke z orehi in en šipkov čaj v kavarni Hotela Jezero. Ni dvoma, da je Bohinj krasen kraj, vendar mi pa le ni najbolj jasno, kaj naj bi tu počel s skupino turistov in z vremenom, kot je napovedano v soboto: mraz, sneg, veter?! Res pa, da imajo velik in dobro založen TIC in v najslabšem primeru lahko s skupino ene pol ure prebijemo pri shopingu souvenirjev. 

Ooo, zdaj pa še malo literature... Pri pripravah za vodenje uporabljam predvsem knjigo Slovenija, turistični vodnik (A. Gosar in M. Jeršič, Mladinska knjiga, 1995) ter Guida Slovenia (M. Chavatal, Založba Turistika, 2012).

14:15 Vem, da Anton Gosar, trenutni dekan Turistice, marsikomu ni preveč faca in tudi meni ni bil, ko sem ga dvakrat v življenju srečal v izpitni komisiji na drugi strani mize, vendar je treba priznati, da so z ekipo spravili skupaj odlično knjigo, ki jo priporočam vsem vodičem, ko se znajdejo pred vprašanjem: "Kje pa naj najdem literaturo za se pripraviti za vodenja po Sloveniji?"

Kaj naj pa jaz zdaj še tu v Ribičevem lazu? Ugotovil sem, kje se parkira avtobus, kje so WC-ji, kje souvenirji, le knjigice moram še prebrati doma. Najbolje še kako uro iskati motive za fotkič...

15:00 Zanimivo, ko sem šel iz Hotela Jezero je prišla tja na kosilo skupina kakih 40 Špancev. 6. decembra! Še je upanje za slovenski turizem, če se ne bomo prav potrudili vse pokvariti! Nič, moram iti še v Bled pogledati, kje točno je gostilna Murko, kjer imamo v soboto kosilo. Na katerem CD-ju že imam največ od Nirvane?

Sprehod po Miljah

11:00 Danes se moram pripraviti za vodenje po Miljah, kjer bom vodil turistično skupino v četrtek. Mi je všeč Muggia! Je take vrste mestece kot Izola, Piran, Rovinj, itd. Do razpada Beneške republike je bila pod Benetkami in glede na to, da je bil bližnji Trst takrat pod Habsburžani  pomeni, da je tule zraven več stoletij potekala pomembna meja. Muggia je edino istrsko mestece, ki se nahaja v Italijanski republiki!
Ob prihodu v mesto sem imel skoraj prometno nesrečo, promet tule je res čudno urejen. Ogledal sem si že, kje se parkira avtobus in si ustvaril idejo, v katerem delu se je za sprehoditi. Ravno sem si privoščil toast, sok in kavo v baru ob mandraču... 7,20 €... ni poceni! Je pa vreme krasno, imam srečo.

Piazza Marconi in stolnica sv. Janeza in Pavla

Trdnjava, ki je tudi v grbu mesta

Lev na občinski palači, z zaprto knjigo

Ribiška barka

Marija, ki doji dete (15. st.), v frančiškanski cerkvi

12:45 Aaah, pavza! Kar dobro sem se sprehodil gor in dol in odkril, kje je trdnjava, kje frančiškanska cerkev in kje glavni trg z občinsko palačo in glavno cerkvijo. Ko se takole sprehajam po miljskih uličicah imam na trenutke enak občutek, kot da bi se sprehajal po ulicah Izole, kjer sem odraščal. No, nič čudnega, saj je le kakih 15 km stran :-)

Edina interakcija z domačini, ki sem jo imel, sta bila dva berača, ki sta me žicala za denar. Od tega eden prav lepo okrogel in elegantno oblečen. Ne vem kaj si mislit!?

Beneška gotika

18:30 Zdaj sem že doma za računalnikom. Potem sem se ukvarjal le še s tem, kam iti z avtobusom dalje iz Milj proti Kopru. Ker ob obali se z avtobusom ne da, cestice gor po hribih bi bilo pa treba še dobro raziskati... 

Danes sem dal slike gor v večji izvirni velikosti, tako da če jih hočete povečati, le kliknite gor. Hvala in LP, Demc

Očarljivi Rovinj

13:30: podobno kot zadnjič za Opatijo, se moram tokrat pripraviti za spremljanje ene skupine do Rovinja. In bi se seveda spodobilo, da o Rovinju tudi kaj znam. Menda sem bil tu dvakrat v življenju.
No, ni mi hudega danes, ravno sem spil kavico v baru Riviera tule ob carinskem pomolu, vreme je sončno, toplo in tule vrtijo neko lounge muziko.
Kolikor se do zdaj spoznam na zgodovino Istre, mora biti zgodovina Rovinja sila podobna zgodovini Kopra ali Pirana, tu pa sem tudi zato, da odkrijem, kje se ta razlikuje. Zemljevid, vodnik Istre, fotoaparat in pot pod noge...

16:00: pred časom sem razmišljal, katero mestece na zahodni istrski obali mi je najbolj všeč in do danes je bil Piran na prvem mestu, vendar ugotavljam, da je Rovinj veliko bolj pisan, poleg tega se pa po uličicah najde veliko več trgovinic, gostilnic, galerij in vrveža kot v Piranu. In zdi se mi, da tudi manj pasjih kakcev.
Ugotovil sem, do kje se v Rovinj pride z avtobusom, kje so WC-ji, katero so najbolj zanimive ulice, tako da je naslednji korak branje knjigic o Rovinju. Sonce je že nizko, če hočem narediti še kako dobro fotko, boljše da se držim južne strani.

17:00: nič, dovolj za danes, svoje sem naredil, za silo vem, kako se orientirati s skupino turistov v tem mestu, imam še opravke doma, tako da se odpravljam proti avtu.
Je pa Rovinj vsekakor mesto, ki ga je vredno raziskati in kamor komaj čakam, da se vrnem. Tudi z več prostega časa...

Koristno srečanje v Opatiji

 Panorama Opatije

4.10.2012, 12:15: čez manj kot dva tedna imam večdnevno vodenje neke skupine Italijanov in v programu je tudi Opatija, ki je pa ne poznam še dovolj dobro. Ni bilo druge možnosti, kot da se usedem v avto in se odpravim na teren. Tule poleg razgledne točke zdaj malo berem o zgodovini mesta in ugotavljam, da je veljala za "poletni Dunaj" in da je v času, ko so gradili portoroški Hotel Palace, tu stalo že kakih 12 hotelov.

Kip nimfe Pozdrav morju

Prvi hotel v Opatiji iz leta 1883

13:35: aah, pavza za kapučin. Ko se človek pripravlja za vodenje, je zelo pomembno med prvimi rečmi poiskati, kje se s skupino izstopi in kam lahko gre avtobus potem parkirati. To mi je zneslo ugotoviti dokaj hitro. In videti tudi kako desetino in več nemških in avstrijskih avtobusov.

Kakšna sreča! V kavarni sem srečal Silvijo, izkušeno hrvaško vodičko, ki mi je ob kavi razložila, kje in kako se naredi "giro" po Opatiji in tako je bila večina dela že narejenega! Škoda le, da je vreme slabo za fotografiranje.

Vodnjak Heliosa in Selene v Parku svetega Jakoba

Vila Angiolina, muzej turizma, v parku Angiolina

Kip Ribiča, točka kjer se mnogi slikajo

15:30: ko sem tako šetal gor in dol po Opatiji v iskanju lepote, sem počasi ugotovil, da je osrednji del mesta dejansko ena gromozanska betonska plaža. Zdi se mi, da mi to ni ravno najbolj všeč. No, turistom tega seveda ne bom pravil. Me je pa spomnilo to na naš Portobeton in pa na to, da je to mogoče v jugoslovanskih časih bilo pojmovano kot lepo in moderno?! No, ne vem, če je še vedno tako, ampak razmišljam, da obstaja verjetno veliko načinov kako polepšati take plaže. Ideja za arhitekte in oblikovalce?

Osrednja opatijska plaža

Štirje kvadratni metri olepšanega betona

18:30: no, poslikal sem, se nekoliko pripravil na vodenje tudi, tako da se za danes od Opatije poslavljam. Kaj bi pa še lahko počel tu? Če bi imel čas, denar in pravo družbo marsikaj seveda, tako me pa jutri čaka delo.

Vhod v Tantra lounge bar in na kopališče Lido

Zdaj pa "back on the road"...

Aaah, končno jesen!

Relax in pivička ob Dravi

Večina verjetno ni najbolj zadovoljna, ko mine poletje, vendar sem prepričan, da si marsikateri turistični delavec šele te dni utegne oddahniti od večmesečnega trdega dela. Tudi sam sem med slednjimi. Poletje tudi ni pravi čas za sedenje za računalnikom, tako da že več mesecev na blogu nisem nič objavil, imam pa namen biti v bodoče malo bolj ažuren, tako da ste vabljeni, da vsake toliko pokukate tule gor. Če vam je zanimivo seveda!
Sezona je bila dobra! Te dni pravijo v poročilih, da celo rekordna po nekaj turističnih statističnih kazalcih. Tudi sam sem kar zadovoljen. Vendar ko naredim takole obračun, hitro ugotovim, da rezerve ni ravno za do naslednje sezone. Le od vodenj je težko živeti, sploh s stroški, ki jih imamo samostojni podjetniki. Tudi starejšim, izkušenim kolegom, vidim, da ne uspeva vedno.
Ostaneta le dve možnosti: ali zmanjšati stroške, zapreti dejavnost in se z vodenji ukvarjati na sivo in črno, kot to marsikdo počne, ali pa napeti možgančke in najti neko izvensezonsko dejavnost in vir prihodkov. Nekaj je pa sigurno: tudi na področju turističnega vodenja življenje trenutno ni lahko, stroški življenja so visoki in skupaj s prispevki ne ostane prav veliko! A življenje tako ali drugače teče dalje in priložnosti se vedno kje skrivajo, le poiskati jih je treba...

Nekaj utrinkov z izleta

Super, končno se je začelo premikati z vodenji turističnih skupin! Ladje prihajajo v Koper, upokojenci in šolarji imajo izlete, za dva meseca bo dela dovolj. Zanimivo, da je z vodenji več dela pomladi in jeseni, medtem ko je mesec julij recimo zelo "švoh". Zakaj? Zato ker takrat ljudje ne hodijo na izlete v skupinah temveč na počitnice z družino ali prijatelji. In takrat sigurno ne rabijo vodiča. Pa tudi malo prevroče je za šetati okoli. 
Še nekaj utrinkov iz včerajšnjega izleta: piknik na morju, obisk vinske kleti in pa večerja v Hrastovljah. Nekateri so se pritoževali, da je to preveč dobrega za en dan. Bi bilo za vključit še kakšno delo v vinogradu ali v solinah v take izlete?

Slikice iz Koštabone

Te dni se malo izobražujem o Koštaboni, ker bom imel tam eno vodenje naslednje dni. Mimo grede sem tam poslikal še nekaj slikic... 

Lep pozdrav, Demc

Delo na spletni strani portoroseslovenia.com

Te dni se ukvarjam z dodajanjem novih vsebin na stran www.portoroseslovenia.com. Stran je med vodilnimi o Portorožu v italijanskem jeziku, znano pa je, da so Italijani v njem med najštevilčnejšimi gosti. Poleg najbolj znanih atrakcij v mestu bi strani rad dodal tudi nekoliko manj znane vsebine, kot recimo soline, Parenzana, piranske pešpoti... Pred kratkim sem posnel zgoraj objavljene slike na Forma vivi, razmišljam pa tudi, ali bi napisal članek o Kanela baru, kot o portoroški znamenitosti. Če pa poznate koga, ki bi ga zanimalo oglaševanje na tej strani, lahko več informacij o tem najdete na strani www.na-poti.si.