Obeti za sezono 2011

Zaenkrat vse kaže, da se nam obeta dobra turistična sezona 2011. V Evropi so se že nekako začeli pobirati po recesiji, vendar se niso še toliko, da bi na veliko potovali na drugi konec sveta, okoliščine ki so za naše kraje ravno pravšnje. Tu je potem še dogajanje v Severni Afriki, ki bo sigurno manj obiskana; in pa opazen trud tako STO-ja kot zasebnih podjetij pri turistični promociji; ter še zelo povečan obisk v Luki Koper. Prve grobe ocene napovedujejo v Sloveniji in na Hrvaškem celo med 10% in 20% višji obisk kot lani. Do prvega pokazatelja, velike noči, je še dober mesec.
Na tolikšen obisk se je potrebno pripraviti. Se držati v dobri formi, narediti še kak izobraževalni tečaj, začeti počasi z oglaševanjem in še marsikaj. In si potem v sezoni narediti zalogo za zimo. Ne da bi se pozabili po poti tudi zabavati, seveda.
Po Murphyju gre seveda vedno lahko kaj narobe. Sam sem za vsak slučaj že posadil krompir na njivi. Nikoli ne veš. A upajmo na boljše. Zato vam vsem "turističnim delavcem" želim uspešno sezono 2011.

Lep pozdrav, Demc

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva, je krasen primer dodatne turistične ponudbe, ki je okoljsko in družbeno vzdržno naravnana. Parenzana je rekreacijska steza, ki je rezultat mednarodnega projekta in sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Gre od Trsta do Poreča, po poti železniške proge, ki je tod nekoč potekala in po kateri današnja rekreacijska steza tudi nosi ime. Okoljsko je vzdržna zato, ker je velik del poti za motorizirana vozila zaprt, družbeno pa zato, ker občinam, kjer poteka, ne predstavlja velikega stroška, ker nudi priložnost za sproščeno druženje in ker med sabo na prijeten način povezuje tri narode, ki so bili in so še vedno med sabo pogosto bolj ali manj sprti. Kot taka na tem območju predstavlja možnost za boljše sožitje v bodočnosti.

Z vidika turizma je Parenzana odlična dodatna ponudba za goste, ki se nahajajo v tem delu Istre. Omogoča namreč brezskrbno sprehajanje, pohodništvo, tek, rolanje, kolesarjenje in še kaj... Poteka večinoma po slikoviti pokrajini, ponekod ob morju, ob solinah, skozi tunele, drugod v bližini zanimivih istrskih vasi in starih mestnih jeder. Poleg rekreacije omogoča tako tudi spoznavanje podeželja, kmetijstva, narave in pestre lokalne zgodovine. Na Parenzani srečamo tako domačine kot turiste različnih narodnosti, ki pa jih vse združuje rekreacija in trud za zdrav način življenja.

Če se torej nahajate v krajih kjer poteka ali če poznate koga, ki se tja odpravlja, je kak poldnevni izlet po poti zdravja in prijateljstva nadvse priporočan.

Lep pozdrav, Demc

Mnenje bralcev bloga o nadaljnjem razvoju turizma v Sloveniji...

Razvoj turizma na nekem področju nosi s seboj tudi povečano število tujih obiskovalcev na tem področju. Običajno to velja za nekaj zaželjenega, ker več turistov pomeni več prihodka, nosi pa razvoj turizma s seboj lahko tudi negativne posledice. Nekaj takih primerov, s katerimi se srečujemo tu na Obali je, da poleti kdaj ni možno najti enega samega prostega parkirišča, da so dolge vrste na blagajni v trgovini, ali pa da se naleti na horde radovednih turistov v kakih najbolj čarobnih kotičkih, ki jih običajno poznamo le domačini. 

Na turističnih šolah v zadnjih letih veliko govorijo o različnih tipih turizma in običajno učijo tako, da za "slabega" velja masovni turizem, za zaželjenega pa bolj individualni turizem, naravnan na ekološko osveščenost in dolgoročni razvoj destinacij. Tu se običajno govori o trajnostnem turizmu.

Sam že vrsto let delam v turizmu in izgleda, da se bom tudi v bodoče bavil z razvojem tega področja. Zavedam pa se, da smo ljudje različni in da imamo na turiste tudi različne poglede. Zato bom na tem blogu občasno objavljal ankete, ki bodo bralcem pomagale pri temu, da ugotavljajo kakšnega turizma si v Sloveniji sploh želimo...

Anketa se nahaja v zgornjem desnem kotu tega bloga in prva bo trajala do konca marca. V tokratni anketi je možno izbrati le en odgovor.

Hvala in lep pozdrav,

Demc

Pohodniški turizem na slovenskem

Pohodništvo je ena izmed najbolj zdravilnih oblik rekreacije. Kuri kalorije, uravnava krvni tlak, odganja stres in ima še sto drugih ugodnih vplivov na telo. Zaradi tega je odlično zdravljenje za celo vrsto sodobnih civilizacijskih bolezni, ki so med drugim v zahodnem svetu, žal, v porastu. Obstaja pa velika verjetnost, da jih bo med tistimi obolelimi, ki se bodo odločali za bolj zdrav način življenja, veliko takih, ki se bodo, ali so se že, začeli ukvarjati s pohodništvom.

Slovenija ima naravnost idealne pogoje za gojenje te oblike rekracije. Veliko gozdov, raznolike in slikovite pokrajine, označene poti, evropske pešpoti, pohodniška in planinska društva in združenja, prenočitvene zmogljivosti za pohodnike, razvito kulturo pohodništva...

Iz vidika turizma je to za Slovenijo velika priložnost. Zelo tudi sovprada z ekološkim in trajnostnim turizmom, za kakršnega naj bi se po novem vedno bolj odločali. Načinov za promocijo pohodniškega turizma je veliko, ideja, ki se mi pa je porodila ob pisanju tega članka in reč, ki jo v hotelih tule na Obali nekoliko pogrešam je, da bi lahko bili organizirani pohodi po slikovitih poteh v okolici del dodatne ponudbe vsakega nekoliko večjega hotela.

Švedski emitivni turistični trg - drugi del

...turisti iz Švedske so, če nadaljujemo, večinoma tak tip gostov, kakršnih si je za želeti. Običajno prijetni, olikani in razgledani ljudje, ki znajo med drugim tudi zelo ceniti tip turizma, kakršnega naj bi se Slovenija baje v bodoče rada šla; to je ekološko in trajnostno naravnani turizem. 

Na svoj denar sicer skrbno gledajo, a so ga pripravljeni potrošiti tudi nekoliko več, če ocenijo, da ima nudena storitev ugodno razmerje med ceno in kakovostjo. Takšni gostje ponudnike posredno tudi prisilijo, da se tej trudijo za boljšo kakovost svojih storitev. Sicer je pa dobro znano, da imajo Švedi visok življenjski standard in dobro kupno moč. Globalna ekonomska kriza njihove države ni tako močno prizadela, kot je nekatere druge in bili so med prvimi, ki so se začeli konkretno vleči ven iz recesije.

Največjo promocijo slovenskega turizma na Švedskem je pa zadnje čase nedvomno dosegla Tina, ko je Pernilo prehitela za tistih pičlih devet stotink. Bravo Tina!

Švedski emitivni turistični trg

Po spletu okoliščin sem se danes lotil raziskovanja, kakšen je za slovenski turizem položaj s švedskim emitivnim turističnim trgom. Po ogledu strani slovenskega statističnega urada sem prišel do podatkov, da so Švedi v letu 2008 (novejših podatkov danes nisem našel) ustvarili 18.100 prihodov, ker je približno 1% vseh tujih prihodov. Trend v zadnjh letih pa je tak, da njihov obisk počasi in enakomerno narašča. Vtis, ki sem ga dobil po primerjavi s primerljivimi državami pa je, da je švedski tržni delež v slovenskem turizmu majhen in nedvomno manjši, kot bi lahko bil.

Nato sem si pogledal strani nekaterih največjih švedskih potovalnih agencij in poiskal, kaj tam ponujajo v zvezi s Slovenijo ter nekoliko presenečen ugotovil, da je nekateri sploh nimajo v arhivu, drugi pa premorejo kvečjemu kako Ljubljano ali Portorož, o termah, Postojnski in Škocjanskih jamah, Bledu in sto drugih zanimivostih pa nič!

Nekoliko me je začudilo, da je tako, zato ker sem dobil občutek, da je Slovenija kot turistična destinacija v zadnjih letih postala nekoliko bolj znana in se recimo na angleških spletnih straneh veliko najde o njej. Pa tudi dejstvo, da je na Švedskem kar številčna slovenska skupnost in da nihče ni naredil posla iz tega...

V enem popoldnevu raziskovanja sem tako prišel do (površnega) zaključka, da je švedski emitivni trg lahko niša in priložnost za razvoj slovenskega turizma. Je pa verjetno največja ovira pri tem najti kader, ki bi imel hkrati podjetniško žilico in znanje švedskega jezika...